Ženske, zasvojene s seksualnostjo

Na splošno velja prepričanje, da je seksualna odvisnost in neustrezno hiperseksualno vedenje zgolj “problem” moških. Moški naj bi “te stvari” počeli na mnogo bolj prepoznaven način (npr. gledanje spletne pornografije, anonimni seks,…), hitreje uvideli naravo svojega problema in si poiskali strokovno pomoč. Kaj pa ženske? So lahko tudi ženske zasvojene s seksualnostjo?

Številne ženske že samo ob misli na “seksualno odvisnost” kar zmrazi po telesu. Vedo, da današnja družba ženske, ki se “neprimerno vedejo na področju spolnosti” hitro označi kot “nečistnice, kurbe, prostitutke, nimfomanke, …“. Ravno zaradi tovrstnih povsem neprimernih oznak, ki še dodatno ojačajo njihov sram in krivdo, številne niti ne poiščejo strokovne pomoči.

Ženske večinoma dojemamo spolnost v okviru intimnega partnerskega odnosa. Zato je težko prepoznati “rekreativni seks” zunaj primarnega partnerskega odnosa kot del odvisniškega vedenja. Razlog za kompulzivno, neobičajno in “hiperseksualno vedenje” bodo “težave v odnosih”, ponovno “napačna izbira partnerja” ali odvisnost od odnosov. Dodaten razlog, zakaj ženske težko prepoznajo, da imajo težave s seksualno odvisnostjo, je tudi  njihova globoka zaznamovanost s spolnimi zlorabami, zanemarjanjem in drugimi travmatičnimi doživetji v otroštvu. Njihovo seksualno izživljanje pogosto predstavlja zgolj ponovno uprizoritev prvotne travme, v upanju, da jo bodo dokončno razrešile.

Simptomi zasvojenosti s seksualnostjo pri ženskah

Odvisniški vzorci seksualnega izživljanja žensk se razlikujejo od moških. V klinični praksi pa smo že dalj časa priča trendu, da ženske prevzemajo tudi nekatere vedenjske vzorce, značilne za moške, kot so npr. kompulzivno masturbiranje (s/brez predmeti), zloraba spletne pornografije in anonimni seks. Za žensko odvisniško vedenje na področju spolnosti so značilni vzorci:

• obsedeno fantaziranje o seksu in načinih uresničitve seksualnih fantazij
• zgodovina kratkih, neuspešnih romantičnih odnosov, obarvanih s seksualnimi izkušnjami
• zgodovina disfunkcionalnih spolnih odnosov, pogosto z neprimernimi ali nedosegljivimi partnerji (npr. nadrejeni, poročeni, sodelavci, duhovniki)
• zaporedne in/ali številne seksualne afere
• uporaba seksualnosti kot beg pred bolečimi občutki osamljenosti in zapuščanja
• prekinitve in ponovno vzpostavljanje odnosa z zlorabljajočimi/čustveno nedostopnimi partnerji
• vzorec odnosov, v katerih se intenzivnost nenehno zamenjuje za intimnost
• daljša obdobja izogibanje seksualnosti, ki ga nadomesti z drugo odvisnostjo, kot npr. zloraba kemičnih substanc, neurejeno prehranjevanje ali igre na srečo
• zloraba prostitucije, tudi kot način razreševanja spolne zlorabe iz otroštva
• zgodovina trgovanja s seksom za stvari, kot so druženje, denar, zavetje, darila, droge ali varnost
• zgodovina pridobivanja telesne teže kot sredstvo odvračanja potencialnih seksualnih partnerjev, ki ji sledi hitra izguba teže, da lahkoponovno postane hiperseksualna
• visoko tvegana seksualna vedenja, kot npr. spolni odnosi v javnosti, anonimni seks, nezaščiteni spolni odnosi s tujci

Zdravljenje zasvojenosti s seksualnostjo pri ženskah

V resnici je seksualna odvisnost pri ženskah najpogosteje diagnosticirana šele takrat, ko poiščejo pomoč in pričnejo z zdravljenjem drugih zdravstvenih težav, kot so tesnoba, depresija, zloraba kemičnih substanc ali motnje hranjenja.

Zdravljenje seksualne odvisnosti pri ženskah poteka na podoben način kot obravnava seksualne odvisnosti pri moških. Pomembno je, da si ženske izberejo za terapevta osebo, ob kateri se bodo počutile varno in kateri bodo lahko zaupale. Kajti spolnost je del ženske najgloblje intime, ki jo lahko deli le z osebo, ki jo spoštuje in ob kateri je varno. Proces okrevanja vključuje raziskovanje globljih vzrokov za razvoj odvisnosti in izgradnjo strategij preživetja in abstinence v boju zoper odvisniško hlepenje po omami. Zelo sočutno, nežno in počasi se naslovijo pretekle travme, kar ženski omogoči boljše razumevanje odvisnosti in proces zmanjševanja občutka globokega sramu – njenega vedenja in osebnosti. Delo s travmami okrepi koncept, da je seksualna odvisnost v svojem bistvu povsem naravna reakcija na boleče pretekle travme in druge življenjske dogodke. Pogosto se naslovi tudi prisotnost drugih kompulzivnih in odvisniških vedenj, ki služijo kot način prikrivanja in uravnavanja hiperseksualnega vedenja – motnje hranjenja, soodvisniški odnosi, motnje razpoloženja, morebitne druge zdravstvene težave. Odvisniško seksualno izživljanje ne povzroča bolečih posledic zgolj odvisnici, ampak tudi njenim bližjim. Zato se v terapevtskem procesu naslovi tudi uničujoče posledice seksualne odvisnosti, ki so prizadele njo in njene najbližje. Številne ženske v okrevanju se odločijo tudi za partnersko terapijo, kjer imajo tudi partnerji varen prostor, da odprejo lastno bolečino zaradi partnerjeve nezvestobe, zapuščanja in izdaje ter morebitne soodvisniške vzorce. 

Pomembno je zavedanje, da je okrevanje od seksualne odvisnosti mogoče! Ženska, ki se bori s seksualno odvisnostjo, lahko doseže treznost in v procesu okrevanja znova zaživi zadovoljivo partnersko in seksualno življenje. Doseže lahko lepoto zdravih medosebnih odnosov, ženske spolnosti, za katero ni več potrebno skrivati pretekle bolečine, sramu, strahu, jeze in krivde. V okrevanju ponovno odkrije lastno ženskost in lepoto zdrave spolnosti, ki jo je nekoč izgubila v bolečem seksualnem izživljanju.