SEKSUALNA ODVISNOST

Seksualna odvisnost opisuje kompulzivno in visoko tvegano seksualno vedenje. Gre za vedenje, ki se ga zasvojeni sramuje in ima podoben učinek omame kot pri kemičnih substancah (prepovedane droge, alkoholizem). Vendar v tem primeru zasvojeni zlorablja seksualnost z namenom, da bi pobegnil pred bolečimi občutki žalosti, sramu, gnusa, strahu in jeze. V nekem trenutku seksualna odvisnost postane način spopadanja z lastno realnostjo.

Ali sploh obstaja zasvojenost s seksualnostjo?

Vemo, da zdrava spolnost med partnerjema ustvarja prostor za nežnost in bližino, predanost in zaupanje. Intimni odnos temelji na dajanju in sprejemanju, s katerim si posameznik utrjuje občutek varnosti, ljubljenosti in sprejetosti v odnosu. Zasvojeni s seksualnostjo pa je vedno en korak ven iz odnosa, saj je edini “intimni” odnos, ki ga ima, odnos z odvisnostjo. Vse drugo je zgolj “navidezna” intima, ki ohranja zanikanje obstoja odvisnosti.

Odvisniška seksualnost služi zgolj kot zapolnitev notranje praznine in način, kako znižati raven anksioznosti in potlačiti boleča čustva, neprijetne spomine in dogodke. Lahko rečemo, da pri seksualni odvisnosti seksualnost sama po sebi nima bistvene vloge; je zgolj sredstvo za doseganje cilja – omama. Ni važno, kdo je na drugi strani. Pomembno je, da preneha boleti. Tako zasvojeni naglo drsi v spiralo visoko tveganih vedenj na področju spolnosti, kar lahko vključuje prestopanje in zlorabljanje osebnih meja drugih oseb.

cropped-cropped-cropped-naslovka_FB.jpg

Omama brez zaužitja droge

Z vidika nevrobiologije danes vemo, da lahko zasvojeni zlorablja različna vedenja, rituale ali fantazijo, s čimer doseže spremenjeno stanje zavesti – omamo. Zato seksualno odvisnost uvrščamo med nekemične (vedenjske) zasvojenosti – zasvojenosti brez vnosa ali zaužitja kemične snovi. Kljub temu, da ne gre za zaužitje kemičnih snovi, tovrstna vedenja v možganih povzročijo spremenjeno stanje zavesti. Tako se zasvojeni navadi, da lahko sam sproži nevrokemični odziv različnih hormonov, ki povzročijo občutje “transa”. Zasvojeni zalogo “droge” nosi kar v svojem telesu, saj se omamlja z lastnimi možganskimi kemikalijami (endorfini, adrenalin, oksitocin). Zaradi tega zasvojeni težko abstinirajo,  možni so tudi zdrsi ali recidivi nazaj v zasvojenost, ker je tako težko zbežati pred lastnim telesom, ki ga vedno in povsod nosimo s seboj.

Smo potem kar vsi zasvojeni?

Pomembno je zavedanje, da pri seksualni odvisnosti ni pomembna količina seksualnega vedenja, ampak vzorec, ki ga zasvojeni zasleduje! Zasvojeni se v odvisniško vedenje vedno zateka z namenom (lahko tudi povsem nezavedno) – pobegniti stran od lastne realnosti! Terapevti v svoji praksi zasledujemo dejavnike, s katerimi lahko določimo, ali gre za prisotnost zasvojenskega vedenja: kompulzivnost in obsesija, izguba kontrole nad vedenjem in občutek nemoči, nadaljnja zloraba seksualnosti kljub škodljivim posledicam, povečana toleranca vedenja, progresivnost – napredovanje zasvojenskega vedenja,  izogibanje odnosom (osamljenost, jeza, tesnoba) ter prisotnost uničujočih posledic zaradi zasvojenskega vedenja. Prav tako zasvojensko seksualnost determinirajo določena vedenja na področju seksualnosti, ki lahko prerastejo v odvisnost.

Kdo so odvisniki od seksualnosti?

Med mnogimi danes vlada prepričanje, da so odvisniki od seksa ljudje, ki imajo povečan libido in pretirano željo po nenasitni spolnosti. Pri delu z odvisniki od seksualnosti pa se razkrije povsem drugačna realnost – paradoks, da pri tovrstni odvisnosti sploh ne gre za seks! Seks je edini, ki lahko preglasi glasove in bolečino, s katero se spopadajo. Ko padejo maske, odvisniki v okrevanju povedo, da je njihova seksualna odvisnost služila zgolj kot lažna intima in lažna rešitev za legitimne potrebe. Namreč zasvojeni globoko v sebi hrepenijo po ljubezni, dotiku, nežnosti, naklonjenosti in potrditvi. Njihovo zasvojenost pa poganjata le bolečina in osamljenost in ne užitek! Pogosto k temu pripomoreta boleča preteklost, pogosto zaznamovana z različnimi zlorabami in drugimi travmatičnimi doživetji, ki so jih potlačili globoko v sebi in se odločili, da o tem ne bodo spregovorili nikoli več. Zato so se v danem trenutku življenja zadovoljili z nadomestki za ljubezen. Prav tako o sebi gojijo prepričanje, da če bi jih ljudje zares poznali, bi jih sovražili in zapustili.

Zdravljenje in okrevanje

V klinični praksi pogosto slišimo stavek: “Samo še tokrat.” Dejstvo je, da odvisniška seksualnost nima neomejenega števila poskusov abstiniranja – začeti vedno znova. Vsakokratni poskus izživljanja je lahko tudi zadnji. Žal so številni odvisniki od seksa plačali previsoko ceno lastnega izživljanja – tudi s svojim življenjem. Nezdravljena zasvojenost s seksualnostjo vodi v uničenje – fizično, psihično in duhovno. Zgolj s kontrolo in lastno (ne)močjo se bo zasvojeni težko iztrgal iz primeža zasvojenosti. Bolezen odvisnosti je potrebno zdraviti – telesno, čustveno in duhovno. Zasvojeni mora priznati, da je izgubil nadzor nad svojim vedenjem in si poiskati ustrezno pomoč. Priznanje nemoči, obupa, neobvladljivosti in izgube nadzora mu lahko ohrani dragoceno življenje in odnose, ki so mu še ostali.

  ←  Domov                                                                                              Ženske odvisnice →