ADHD ni stanje, ki se pojavlja le v otroštvu, ampak je vseživljenjski spremljevalec. To ni bolezen, od katere bi bilo možno ozdraveti, in ki bi ob prehodu v mladostništvo ali odraslost izzvenela.

Navadno se s starostjo znižajo le simptomi hiperaktivnosti, vztrajajo pa znaki zmanjšane pozornosti in impulzivnosti, zaradi zmanjšanih vidnih znakov pa je tudi manj na novo prepoznanih primerov. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi od enega do pet odstotkov vseh odraslih oseb izpolnjevalo kriterije za diagnozo ADHD, ker pa velika večina teh ni bila diagnosticirana, tudi ni prejemala primernega zdravljenja in ukrepov.

Ste kdaj posumili, da imate motnje hiperaktivnosti in pozornosti, pa ste bili vedno obravnavani le kot »problematičen«, nemogoč otrok ali odrasel? Morda se boste prepoznali v spodaj navedenih značilnostih in vedenjih.

Pa si poglejmo, s kakšnimi težavami se lahko spopadajo mladostniki in odrasle osebe, ki imajo neprepoznano ADHD:

  1. Veliko mladostnikov zaostaja v socialnih spretnostih in zmožnostih razumnega odločanja v povprečju za dve leti. Z daljšim zamikom se pri njih pojavijo tudi tipične najstniške »težave«.
  1. Opažajo svoje pomanjkljivosti v socialnih spretnostih, vendar imajo težave tudi pri prepoznavanju čustev. Poskušajo biti pazljivi, in ne kršiti družbenih norm, vendar jim to pogosto ne uspeva.
  1. Vrstniki jih ocenjujejo bolj negativno.
  1. Za njih so značilne težave z zaključevanjem srednje šole, potrebujejo tudi veliko dodatne učne pomoči. V povprečju imajo nižje ocene, večkrat ponavljajo letnik in v večji meri prejemajo disciplinske kazni. Odstotek oseb z morebitnimi težavami z ADHD, vključenih v višje oz. visokošolske izobraževalne programe je nižji glede na splošno populacijo. Potrebujejo več dodatne pomoči pri učenju in se težje prebijejo skozi celoten proces izobraževanja.
  1. Zaposlene osebe imajo nižje mesečne prejemke, več konfliktov z nadrejenimi, na delovno mesto zamujajo, njihovo delo je manj kvalitetno narejeno, so manj delovno učinkoviti in imajo večjo možnost, da bodo vključeni v disciplinske postopke. Za njih je značilno, da so v večji meri zaposleni v skrajšanem delovnem času, brezposelni (ne glede na nivo dosežene izobrazbe), na delovnem mestu so manj produktivni in večkrat zamenjajo delovno mesto v primerjavi z vrstniki.
  1. Ovirani so v učinkovitem varčevanju denarja, večkrat nepremišljeno nakupujejo.
  1. Doživljajo več stresa in frustracij, neugodja, manj samozaupanja in nižje samospoštovanje. Bolj negativno ocenjujejo tudi spomine na dogodke iz otroštva.
  1. Predvsem moški so v povprečju bolj agresivni in imajo vedenjske odklone. Bolj pogosto se podajajo v riskantna in nelegalna dejanja, lahko razvijejo tudi stalna antisocialna vedenja, ki jih lahko vodijo v odvzem prostosti.
  1. Pogosteje so odvisni od prepovedanih drog in tobaka.
  1. So bolj spolno aktivni, večkrat menjajo partnerje, večkrat se srečujejo z nezaželeno nosečnostjo, imajo tudi več možnosti, da se bodo okužili s spolno prenosljivimi boleznimi.
  1. So bolj nevarni vozniki, v večji meri kršijo omejitve hitrosti, doživijo in povzročijo večje število prometnih nesreč, v teh prometnih nesrečah pa so huje fizično poškodovani.
  1. Pri njih se bolj pogosto pojavlja soobolevnost z drugimi duševnimi motnjami, kot npr. anksioznost, depresija, zloraba dovoljenih in prepovedanih psihoaktivnih substanc, obsesivno-kompulzivna motnja. Večkrat razvijejo ekstremne osebnostne lastnosti (npr. izkoriščanje drugih, manipuliranje, izrazita družabnost ali odvisnost od drugih oseb).

Seveda so vse te značilnosti in vedenja lahko odraz tudi kakšnih drugih težav.

Kljub temu, da se vam zdi, da je za zdravljenje že prepozno, pa še vedno lahko ublažite simptome. Več o možnostih terapij pa v drugem prispevku.

Prispevek je povzet po magistrskem delu z naslovom Osnovnošolski otroci z motnjo hiperaktivnosti in pozornosti: medosebne značilnosti družin ter motnja hiperaktivnosti in pozornosti pri starših avtorice mag. Teje Bandel.

mag. TEJA BANDEL CASTRO

Zakonska in družinska terapevtka – stažistka, ki se v svoji klinični praksi osredotoča na svetovanje in psihoterapijo družinam z motnjo ADHD (motnja hiperaktivnosti in pozornosti) in otroci s posebnimi potrebami, mladostnikom in posameznikom z duševnimi motnjami ter njihovim družinam, aktivna pa je tudi v raziskovalni dejavnosti, v objavljanju strokovnih in znanstvenih prispevkov ter sodeluje na kongresih in strokovnih srečanjih v Sloveniji in tujini.

  • teja@addictiva.si

Kontaktiranje nas

Za vsako spremembo je potrebna Vaša odločitev. Pošljite nam vprašanje, ali se naročite na svetovalni termin. Potrudili se bomo, da Vam odgovorimo v najkrajšem možnem času.

REZERVIRAJTE TERMIN