Aktualno

Facebook

ALI STE VEDELI, da ko smo čustveno vznemirjeni, velikokrat določeni predeli naših možganov ne delujejo? Do tega pojava pride, ker se čustveni del možganov (desna polovica) ne povezuje z logičnim delom, ki domuje v levi polovici. Razlogov za takšno delovanje možganov je več, najbolj pogost pa, da se tekom razvoja nismo naučili ustrezno povezovati leve in desne polovice možganov.
Kako pa lahko svojemu otroku pomagamo, da se tega nauči? Bistveno je, da skušamo biti z otrokom čim več časa čim bolj povezani – kar pomeni, da sprejemamo njegova čustva oziroma mu jih pomagamo prepoznati in poimenovati. S tem se odzovemo na čustvene potrebe desne polovice možganov, kar omogoči ponovno vzpostavitev delovanja leve polovice možganov. Ko se otrok pomiri, pa lahko skupaj z njim rešimo problem, sklenemo dogovor, mu ponudimo logično razlago za njegovo razburjenost, mu preusmerimo pozornost.
Otroku tudi pomaga, če večkrat pove zgodbo o dogodku, ki ga je vznemiril. S tem osmisli svoja čustva in uredi spomin na dogodek. Nasploh je pomembno, da z otrokom čim več ponavljamo dogodke iz preteklosti, saj jih s tem osmišljamo in sestavljamo koščke spomina.
Včasih deluje le, da otroka objamemo in počakamo, da se pomiri.
Otrok bo zelo dobro uril možgane, če mu upoštevajoč njegove sposobnosti omogočimo, da sam sprejema odločitve. Pokažemo mu tudi lahko, kako se lahko sam pomiri, npr. s štetjem do deset, globokim vdihom in izdihom, z udarjanjem v blazino, poslušanjem glasbe. V konfliktih mu pomagajte prepoznati drugačna stališča ter ga naučite, da težave odpravi čim prej po prepiru.
Ne pozabite, da smo najboljši zgled otroku mi, odrasli. Pomagajmo otroku, da bo razumel samega sebe, svoja dejanja, svoje razmišljanje. Bodimo empatični in spoštljivi do njega. Poskrbite, da bo vaše družinsko življenje zabavno in da se boste imeli lepo.

Viri: Celostni razvoj otroških možganov (Daniel J. Siegel in Tina Payne Bryson), Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
... Prikaži večPrikaži manj

ALI STE VEDELI, da smo ljudje precej iracionalna bitja? Dr. Dan Ariely med drugim preučuje procese odločanja, goljufanja, motivacije in samokontrole pri ljudeh. Ugotavlja, da na naše odločitve bolj kot naše preference vplivajo npr. način postavitve vprašanj (na obrazcih) oziroma možnosti, ki jih imamo, kompleksnost možnosti, ki jih imamo pri procesu odločanja, naše predhodne odločitve, možnost hitre zadovoljitve potreb in želja, prisotnost nagrade, naše čustveno stanje. Sam pravi, da imamo le iluzijo, da se odločamo racionalno, oziroma hočemo o sebi verjeti, da smo racionalni.

Njegove študije pa so predvsem šokirale z rezultati na področju goljufanja. Če imamo ljudje priložnost, bomo goljufali. Vendar le v majhnem obsegu, in to ne glede na to, ali nas bodo pri goljufanju ujeli ter koliko denarja ali drugih ugodnosti bomo z goljufanjem prislužili. Dr. Ariely si razlaga takšno vedenje z našo samopodobo – večina ljudi sebe vidi v pozitivni luči. Če goljufamo le malo, in pri tem pridobimo ugodnost, bomo še vedno sebe videli kot pozitivnega, pa še nekaj bomo pridobili. Ljudje pa goljufamo več, če se goljufanja poslužujejo tudi ostali iz skupine ljudi, ki ji pripadamo, ter v situacijah, ko je nagrada nedenarna. Npr. večina ljudi bo lažje ukradla svinčnik kot pa 1 euro, kolikor ta svinčnik stane. Manj pa goljufamo takrat, ko nas opozorijo na moralno vedenje.

VIRI:
www.youtube.com/watch?v=ku4Cmmhu7lI
www.youtube.com/watch?v=pOaOWaVBZLc
www.youtube.com/watch?v=9X68dm92HVI&t=860s
www.youtube.com/watch?v=onLPDegxXx8
... Prikaži večPrikaži manj

Na Inštitutu Addictiva pričenjamo z novim sklopom novic – ALI STE VEDELI? Novice bodo napisane v slovenščini in bodo obsegale povzetke novejših spoznanj s področja psihoterapije, psihologije, nevroznanosti in sorodnih ved. Objavili jih bomo na Facebook strani Inštituta Addictiva in na spletni strani www.addictiva.si . Všečkajte našo Facebook stran in v okencu »Sledim« označite »prikaži kot prvo«, da se vam bodo novice vsakič prikazale na vašem zidu. Če bi želeli novice prejemati na vaš email, nam to sporočite na teja@addictiva.si. Ravno tako nam sporočite, če bi želeli izvedeti več o določenih temah. Hvala za vaš odziv in upamo, da vam bodo novice navdahnile ter prinesle pozitivne spremembe.

V prvi novički ALI STE VEDELI? pišemo o vplivu, ki ga imata količina izrečenih besed in način komunikacije med staršem in otrokom na otrokove jezikovne sposobnosti. V raziskavi iz leta 1995 (Hart in Risley) so ugotovili, da otroci iz družin z visokim socialno-ekonomskim statusom (SES) do svojega tretjega leta starosti slišijo 30 milijonov besed več kot otroci iz družin z nizkim SES, kar je povezano z bolj obsežnim besednjakom, boljšim bralnim razumevanjem in razvojem jezika pri otroku. Zadnje študije pa ugotavljajo, da je bolj kot razlika v količini slišanih besed pomembno to, da starši komunicirajo z otrokom o zanj privlačnih temah, in ne samo, da otrok starše le posluša govoriti. Dokazali so, da je t. i. Brocovo območje v možganih, ki je odgovorno za govor, bolj dejavno ob poslušanju zgodb pri otrocih starosti od štirih do šest let z več govorne interakcije s starši. Višja aktivnost Brocovega področja pa je napovedovala višje rezultate na testih jezikovnega ocenjevanja. Interaktivni pogovor med starši in otroki daje otrokom več možnosti, da vadijo svoje komunikacijske spretnosti, zato svojega otroka čim bolj vključujte v pogovor.
VIR: news.mit.edu/2018/conversation-boost-childrens-brain-response-language-0214
... Prikaži večPrikaži manj